Za Tibetanske terierje je značilno srednje veliko, mišičasto in kompaktno ter izredno gibčno telo. Dvojna dlaka – spodaj podlanka, tanka in volnata, zgoraj pa krovna dlaka, dolga, bujna, tanka vendar ne volnata niti svilena. Viseča ušesa in glava so pokriti z dolgo dlako, prav tako bogat z dlako je srednje dolg rep, ki ga Tibetanci nosijo precej visoko in jim v rahlem loku pada čez hrbet. 

V Tibetanskem terierju ni niti kančka terierja, ki ponesrečeno izhaja iz njegovega imena. Tibetanski terier je pravzaprav družni pes (companion dog), kamor ga danes uvrščata Evropska in Ameriška kinološka zveza. Indijska kinološka zveza ga je namreč v začetku prejšnjega stoletja tako imenovala predvsem zaradi njegove velikosti, ime pa se je tako obdržalo vse do danes.

Tibetanski terier je precej zdrava pasma, ki pogosto doseže starost tudi preko 15 let. V veliki meri gre zahvala za to tudi članom slovenskega Kluba tibetanskih pasem, ki se trudijo z uvozom nativnih psov iz Tibeta razširiti genski nabor pasme, in s skrbnim nadzorom nad parjenji in opravljanjem številnih zdravstvenih pregledov v največji možni meri izkoreniniti težave, ki pestijo nekatere druge pasme.