Kakšen pes je TT?

Tibetanski terier je vsestranski, zelo zvest, ljubeč in samozavesten pes. Je odločen, živahen, dobrodušen, družaben, pozoren, bister in igriv. Prav tako je izjemno predan svoji družini in obožuje njeno družbo. Pravzaprav pa je to posebnež, ki ga je zelo težko primerjati s katero koli drugo pasmo. Tibetančki zelo dobro vedo "kaj hočejo", zato se nam včasih zazdi, da so trmasti in nas lahko popeljejo do konca potrpežljivosti. 

Velikost TT-ja je običajno nekaj preko 40cm plečne višine (samičke so lahko kak cm manjše). Velikost je ravno prava, da pes brez težav živi v stanovanju, tudi če nimate vrta ali atrija, in da ga lahko vzamete s sabo, kamorkoli se odpravite. Poleg tega Tibetanci obožujejo gibanje, zato so idealni spremljevalci na kratkih ali tudi (zelo) dolgih sprehodih v naravi. Brez težav tudi po cel dan tekajo za vami, ko se odpravite v hribe, hkrati pa jim ni noben problem tudi več dni zapored samo poležavati doma - skratka, gre za zelo prilagodljivo pasmo. 

Prednost pasme je to, da je hipoalergena, kar pomeni, da je primerna tudi za ljudi, ki so sicer morda alergični na pasje dlake. Poleg tega jim dlaka skorajda ne izpada. 

Pasma je v splošnem zelo zdrava, člani kluba pri vzreji skrbimo, da gredo naprej le zdrave linije, vsi psi pa morajo pred parjenjem opraviti več zdravstvenih pregledov. Na ta način se pri pasmi v največji možni meri izkorenini številne težave z zdravjem, ki pestijo nekatere druge pasme.

Je Tibetanski terier prava pasma za vas?

Lastništvo tibetanskega terierja (ali kot nekateri pravijo, biti v lasti tibetanskega terierja) je čudovita izkušnja. Toda, ko v svoje življenje pripeljete mladička TT, se tudi vi zavezujete - za njegovo skrb. TT-ji namreč lahko živijo 15 let ali več!

Značilnosti pasme je sicer težko posploševati. Kot tudi ljudje, imajo Tibetanski terierji vsak svojo edinstveno osebnost. Tibetanski terierji so običajno igrivi in ​​mnogim se zdi, da imajo smisel za humor. Tesno se povežejo s svojimi družinami in pogosto se zdi, da nenavadno dobro zaznavajo lastnikova čustva. 

Čeprav so nekateri Tibetanci zelo prijazni ali celo navdušeni nad srečanji z drugimi ljudmi, ni redkost, da je TT zadržan do tujcev, nekateri pa so lahko celo zaščitniški do svojih lastnikov. Kljub temu so TT-ji ponavadi dokaj samostojni. Čeprav so nekateri med njimi popolnoma zadovoljni, če sedijo ob vas in vam dovolijo, da jih lahko crkljate (ko jim to ustreza), pa vas bodo drugič morda raje pustili, da sami opravljate svoje reči. Nekateri pravijo, da imajo TT-ji "svoj dnevni red."

Vzgoja Tibetanskega terierja

Tibetanski terier je inteligentna pasma, vendar inteligenca ni nujno korelirana s poslušnostjo. Lahko se naučijo, kako NE delati nečesa nezaželenega prav tako enostavno, kot se lahko naučijo, kako narediti nekaj primernega. Tibetanski terierji se zelo dobro odzivajo na učenje na osnovi nagrad. "Tradicionalne" metode treninga poslušnosti z uporabo sile niso učinkovite in v večini primerov  le poslabšajo situacijo. Po drugi strani pa s pozitivnim motivacijskim treningom pse naučimo, da bodo v primeru, ko bodo delali, kar hočemo, dobili dobre nagrade. Če se lotite stvari pozitivno (trening s priboljški in igranjem), boste našli zelo pripravljene sodelavce za učenje. 

Čeprav ljudje uspešno vzgajajo TT-je kljub temu, da imajo službe s polnim delovnim časom (TT-jem ni popolnoma noben problem celo dopoldne poležavati doma), si morate znati najti čas, ki je potreben za interakcijo s svojim psom. Če ste dalj časa od doma, boste morda (vsaj na začetku) morali najti nekoga, ki bo mladička peljal na sprehod (ali na nekaj sprehodov.) Ko pozno pridete domov in ste utrujeni ali imate druge obveznosti, pa ne pozabite, da je kuža počival ves dan in bo potreboval vašo pozornost. Mladiči imajo veliko energije, in če je bil kužek v boksu večino dneva, bo imel ogromno energije ravno v času, ko se vi počutite najbolj utrujeni!

Pustiti mladička TT ves dan zunaj na dvorišču, medtem ko ste v službi, seveda ni primerna alternativa. Nekateri Tibetanci so spretni plezalci in se lahko povzpnejo (ali izkopljejo) iz ograjenega prostora, če ostanejo brez nadzora. Znano je, da nekateri TT-ji celo plezajo po drevesih, zato lahko tudi preplezajo ograje ali pa se stisnejo skozi kako drobno luknjo v ograji. Če na dvorišču ostanejo prepuščeni sami sebi, lahko pri tem razvijejo slabe navade (na primer neprijetno lajanje, kopanje lukenj, itd.),  da zelo resne možnosti kraje psov sploh ne omenjamo. Seveda lahko TT uživa v preživljanju dela svojega časa zunaj, medtem ko ste vi doma, ni pa priporočljivo, da psi preveč časa preživijo zunaj prepuščeni sami sebi.

Tibetanski terierji so sicer prilagodljivi psi, zelo primerni za življenje v stanovanju, vendar pa pri tem seveda zahtevajo dobršno mero gibanja. Večini TT-jev tudi zaradi njihove svojeglavosti ni mogoče povsem zaupati sprehajanja brez povodca, vsaj ne v urbanem okolju. Tudi zaradi tega je zelo zaželeno, da je vaš vrt (v kolikor ga imate) ograjen.

TT in otroci

Če razmišljate, da bi si omislili Tibetanskega terierja "za svojega otroka", upoštevajte, da v veliki večini primerov vaš otrok ne bo tisti, ki bo zmogel skrbeti za psa. To delo (ne glede na to, kaj otrok obljubi, preden psa pripeljete domov), bo vedno doletelo odraslo osebo. 

Otroke je potrebno naučiti, kako pravilno komunicirati s psom in biti spoštljiv do njega in njegovega prostora. TT-ji so lahko dokaj neodvisni in čeprav Tibetanci ljubijo otroke, imajo lahko pri tem tudi svoje omejitve na kakšen način (in predvsem koliko) želijo z otroki komunicirati. Otroci se morajo tega zavedati in se naučiti to spoštovati. Poleg tega TT mladički v glavnem komunicirajo s svojimi usti, prav tako pa lahko skačejo na otroke in jih prevračajo. Skakanje in igranje z usti sta za mladička naravni obnašanji, zato bo kužka po vsej verjetnosti potrebno naučiti, da bo drugače komuniciral z ljudmi (vključno z otroki, ki jih bodo TT-ji povrhu vsega pogosto smatrali za "mladiče iz legla"). Tega se morejo naučiti čez noč in bo zato potrebna vztrajnost in konsistentnost pri vseh družinskih članih.

Nega

Tibetanski terierji imajo naravno dolgo, dvojno dlako. Vrsta dlake in dejanska količina potrebne nege se lahko razlikujeta od psa do psa in linije do linije, vendar vsi potrebujejo redno krtačenje, da se ne bi začeli v dlaki delati "vozli".  Dlaka je sicer mehka in praviloma skorajda ne izpada. Včasih se ljudje odločijo, da svojim psom dlako postrižejo in s tem prihranijo čas, ki ga potrebujejo za nego. Toda tudi v krajši dlaki se še vedno lahko tvorijo vozli, zato morate računati, da boste za nego psa potrebovali čas v vsakem primeru.