Tibetanski terier je vsestranski, zelo zvest, ljubeč in samozavesten pes. Odlikujejo ga odločnost, živahnost, dobrodušnost, družabnost in igrivost, hkrati pa je izjemno pozoren in bister. Svoji družini je močno predan in obožuje njeno družbo. Kljub temu pa ostaja poseben karakter – težko ga primerjamo s katerokoli drugo pasmo. Tibetanci zelo dobro vedo, kaj želijo, zato lahko včasih delujejo trmasto in znajo preizkusiti meje naše potrpežljivosti.

Tibetanski terier običajno doseže nekaj več kot 40 cm plečne višine (psice so lahko nekoliko manjše). Njegova velikost je izjemno praktična – brez težav živi v stanovanju, tudi brez vrta ali atrija, hkrati pa je dovolj kompakten, da ga lahko vzamete s seboj skoraj kamorkoli. Pasma obožuje gibanje, zato je odličen spremljevalec tako na krajših kot tudi na daljših sprehodih in pohodih v naravi. Brez težav vam sledi tudi cel dan v hribih, obenem pa se brez težav prilagodi tudi bolj umirjenim dnevom doma. Prav ta prilagodljivost je ena izmed njegovih največjih prednosti.

Dodatna prednost pasme je dlaka, ki je pogosto primerna tudi za ljudi, občutljive na pasjo dlako, saj skoraj ne izpada. Kljub temu pa zahteva redno nego, da ostane zdrava in nevozljana.

Pasma velja za splošno zelo zdravo. Odgovorni vzreditelji in člani kluba skrbimo, da se v vzrejo vključujejo le zdravi psi z ustrezno preverjenimi linijami. Pred parjenjem morajo psi opraviti vrsto zdravstvenih pregledov, s čimer se v največji možni meri zmanjšuje pojav dednih bolezni in ohranja vitalnost pasme.

Je Tibetanski terier prava pasma za vas?

Lastništvo tibetanskega terierja – ali, kot radi v šali rečemo, biti v lasti tibetanskega terierja – je čudovita in posebna izkušnja. Vendar pa prihod mladička pomeni tudi veliko odgovornost, saj se zanj zavežete za vrsto let. Tibetanski terierji namreč pogosto živijo 15 let ali več.

Splošne značilnosti pasme je sicer težko povsem posploševati, saj ima vsak tibetanski terier svojo edinstveno osebnost – tako kot ljudje. Večina je igrivih, živahnih in pogosto dajejo vtis, da imajo prav poseben smisel za humor. Na svoje ljudi se močno navežejo in pogosto presenetijo z izjemno sposobnostjo zaznavanja razpoloženja in čustev svojih lastnikov.

Do tujcev so lahko različni – nekateri zelo odprti in prijazni, celo navdušeni nad novimi poznanstvi, medtem ko so drugi bolj zadržani ali nekoliko zaščitniški do svoje družine. Kljub temu pa tibetanski terierji praviloma ohranjajo določeno mero samostojnosti. Včasih bodo z veseljem poležavali ob vas in uživali v crkljanju (seveda takrat, ko jim to ustreza), drugič pa bodo raje ohranili nekaj distance in se zaposlili po svoje. Nič nenavadnega ni, da lastniki pravijo, da imajo tibetanski terierji »svoj dnevni red«.

Vzgoja Tibetanskega terierja

Tibetanski terier je inteligentna pasma, vendar inteligenca ne pomeni nujno tudi poslušnosti. Prav tako hitro, kot se lahko naučijo želenega vedenja, se lahko naučijo tudi, kako se izogniti nezaželenim nalogam. Zato je pristop k vzgoji ključnega pomena.

Tibetanski terierji se zelo dobro odzivajo na pozitivno motivacijo in učenje na osnovi nagrad. Klasične metode šolanja, ki temeljijo na sili ali prisili, pri tej pasmi niso učinkovite in pogosto vodijo v nasproten učinek. S pozitivnim pristopom – uporabo priboljškov, igre in pohvale – pa dosežemo, da pes z veseljem sodeluje in se uči, saj vedenje povezuje s prijetnimi izkušnjami.

Čeprav veliko ljudi uspešno vzgaja tibetanske terierje ob redni zaposlitvi (psi brez težav del dneva preživijo počivajoč doma), je nujno, da si lastnik vsak dan vzame čas za kakovostno interakcijo s psom. Če ste dlje časa odsotni, je predvsem pri mladičku priporočljivo zagotoviti osebo, ki ga vsaj enkrat ali večkrat pelje na sprehod. Ob vrnitvi domov pa ne smemo pozabiti, da je pes čez dan počival in bo potreboval vašo pozornost ter aktivnost. Mladički imajo še posebej veliko energije, zato so pogosto najbolj živahni ravno takrat, ko smo mi najbolj utrujeni.

Puščanje mladička ali odraslega psa ves dan samega na dvorišču ni primerna rešitev. Tibetanski terierji so lahko zelo iznajdljivi – nekateri so odlični plezalci ali kopalci in lahko pobegnejo iz ograjenega prostora. Znani so tudi primeri, ko plezajo po drevesih ali se izmuznejo skozi zelo majhne odprtine v ograji. Poleg tega lahko zaradi dolgčasa razvijejo neželena vedenja, kot so pretirano lajanje, kopanje ali uničevanje, tveganje za krajo psa pa prav tako ni zanemarljivo.

Seveda tibetanski terierji radi preživljajo čas zunaj, vendar predvsem v vaši družbi. Dolgotrajno bivanje zunaj brez nadzora ni priporočljivo. Pasma je sicer zelo prilagodljiva in dobro primerna za življenje v stanovanju, vendar potrebuje dovolj gibanja in mentalne stimulacije.

Zaradi njihove samostojnosti in svojeglavosti večini tibetanskih terierjev ni mogoče povsem zaupati gibanja brez povodca, zlasti v urbanem okolju. Prav zato je zelo priporočljivo, da je vrt (če ga imate) varno ograjen.

TT in otroci

Če razmišljate o tem, da bi tibetanskega terierja kupili »za svojega otroka«, je pomembno, da se zavedate, da v veliki večini primerov otrok ne bo tisti, ki bo dejansko skrbel za psa. Ne glede na obljube pred prihodom mladička bo skrb zanj vedno na koncu odgovornost odrasle osebe.

Otroke je zato treba naučiti pravilnega in spoštljivega odnosa do psa ter ustrezne komunikacije z njim. Tibetanski terierji so lahko precej samostojni – čeprav imajo otroke radi, imajo tudi svoje meje glede načina in količine interakcije. Otroci se morajo naučiti te meje prepoznati in spoštovati.

Mladički pogosto komunicirajo z usti (grizenje, »igranje z zobmi«) in so lahko precej živahni, zato lahko skačejo na otroke ali jih nehote podrejo. Takšno vedenje je za mladiča povsem naravno, vendar ga je treba postopoma usmerjati in učiti primernega vedenja v odnosu do ljudi. Pri tem je ključna doslednost vseh družinskih članov, saj se pravil vedenja mladiček ne nauči čez noč.

Nega